Prenaseljenost planeta: resnica ali zarota teorije?
Prenaseljenost planeta: resnica ali zarota teorije?
Zemlja je planet s 510.065.600 km² površine, od tega 148.939.100 km² kopnega. Od kopnega lahko računamo ob vseh gorah, puščavah, območjih s prenizkimi temperaturami, da je recimo ena četrtina primerna za bivanje človeka in to je ocena zelo zelo navzgor zaokrožena. Te ocene nisem uspela nikjer najti, ampak lahko z logičnim premislekom predvidim, da je ta površina dosti manjša od ene četrtine. Torej lahko zaključimo, da preostane čleveku 38 milijonov km², kjer se lahko naseli.
Hrana in bivanje - Na podlagi eksperimentov so ocenili, da bi družina štirih preživela od zemlje (da bi svojo hrano pridelala sama) v velikosti 8.000 m². Za 7,5 miljarde ljudi, bi to pomenilo 1875 miljonov družin, kar bi pomenilo 15 miljonov km². Sem seveda ni všteta vsa infrastruktura, ki jo človek želi imeti in ne more brez nje. Človek potrebuje šole, bolnišnice, trgovine, proizvodne objekte, športne objekte, itd.. Zdaj ocene za infrastrukturo spet ne najdem nikjer, ampak lahko podamo neko navzdol zaokroženo oceno brez težav. Pogledam našo okolico in si predstavljam, da imamo napredno civilizacijo, kjer so parkirišča pod zemljo, nimamo vojske, proizvajamo samo najbolj nujne stvari ipd. in mislim, da je smiselna ocena, da bi še vedno vsaj eno četrtino (realno je ta delež dosti večji) zavzemala infrastruktura. Zanemarimo, da je ocenjeno, da je trenutno na tem svetu 33 biljonov m cest in da je s tem 130.000 km² ozemlja pokritega samo s cestami (brez železnic).
Torej bi res navzdol zaokrožili, da je 20 miljonov km² dovolj za človeka, njegovo samooskrbo(vegansko) in osnovno infrastrukturo, brez katere ne more živeti. Torej smo dobro čez polovico z vsem zaokrožanjem številk. Če bi upoštevali to številko, bi lahko recimo živelo s prostorskega vidika recimo 14 milijard ljudi. To pa bi pomenilo seveda še večje poseganje v naravo in ožanje gozdne površine in s tem manjšanje življenskega prostora živali. Ampak če zanemarimo, da potrebujemo vodo in zrak, potem je to možno.
Toda problem ni prostorki. Sicer je tudi prostorski, ampak se že prej ustavi drugje. Največja težava je onesnaževanje. Onesnaževanje je težava, ki jo lahko delimo na težavo energije, težavo industrije ter težavo nerazgradljivih materialov, ki jih človek odmetava v naravo. Onesnaževanje poteka z odmetavanjem strupenih oz. nevarnih snovi v okolje (zrak, vodo, zemljo), s proizvajanjem CO2 in pa seveda s proizvodnjo embalaže, ki konča tako ali drugače v naravi.
Posledično pa bo v prihodnje težava kisik. Vedno več CO2 uspemo proizvesti, izvore kisika pa uničujemo. Na vseh koncih sveta prihaja do izsekavanja gozdov, kar pomeni manj kisika, vedno več iztrebljenih živalskih vrst, vedno manj živali v naravi in vedno več ljudi. Glavni razlog za izsekavane pa je seveda živinoreja. Človek ima neverjetne potrebe po prostoru za gojenje živali, hkrati pa potrebuje prostor, kjer lahko goji hrano za vse te živali.
Manj CO2 pomeni več globalnega segrevanja, khrati pa manj kisika pomeni manj ozona.
Prenaseljenost ni teorija zarote ampak kruta resnica. Preveč nas je, skupaj z vso živino in drugo industrijo pa smo enostavno preveč za ta naš ubogi planet.
Zemlja je planet s 510.065.600 km² površine, od tega 148.939.100 km² kopnega. Od kopnega lahko računamo ob vseh gorah, puščavah, območjih s prenizkimi temperaturami, da je recimo ena četrtina primerna za bivanje človeka in to je ocena zelo zelo navzgor zaokrožena. Te ocene nisem uspela nikjer najti, ampak lahko z logičnim premislekom predvidim, da je ta površina dosti manjša od ene četrtine. Torej lahko zaključimo, da preostane čleveku 38 milijonov km², kjer se lahko naseli.
Hrana in bivanje - Na podlagi eksperimentov so ocenili, da bi družina štirih preživela od zemlje (da bi svojo hrano pridelala sama) v velikosti 8.000 m². Za 7,5 miljarde ljudi, bi to pomenilo 1875 miljonov družin, kar bi pomenilo 15 miljonov km². Sem seveda ni všteta vsa infrastruktura, ki jo človek želi imeti in ne more brez nje. Človek potrebuje šole, bolnišnice, trgovine, proizvodne objekte, športne objekte, itd.. Zdaj ocene za infrastrukturo spet ne najdem nikjer, ampak lahko podamo neko navzdol zaokroženo oceno brez težav. Pogledam našo okolico in si predstavljam, da imamo napredno civilizacijo, kjer so parkirišča pod zemljo, nimamo vojske, proizvajamo samo najbolj nujne stvari ipd. in mislim, da je smiselna ocena, da bi še vedno vsaj eno četrtino (realno je ta delež dosti večji) zavzemala infrastruktura. Zanemarimo, da je ocenjeno, da je trenutno na tem svetu 33 biljonov m cest in da je s tem 130.000 km² ozemlja pokritega samo s cestami (brez železnic).
Toda problem ni prostorki. Sicer je tudi prostorski, ampak se že prej ustavi drugje. Največja težava je onesnaževanje. Onesnaževanje je težava, ki jo lahko delimo na težavo energije, težavo industrije ter težavo nerazgradljivih materialov, ki jih človek odmetava v naravo. Onesnaževanje poteka z odmetavanjem strupenih oz. nevarnih snovi v okolje (zrak, vodo, zemljo), s proizvajanjem CO2 in pa seveda s proizvodnjo embalaže, ki konča tako ali drugače v naravi.
Posledično pa bo v prihodnje težava kisik. Vedno več CO2 uspemo proizvesti, izvore kisika pa uničujemo. Na vseh koncih sveta prihaja do izsekavanja gozdov, kar pomeni manj kisika, vedno več iztrebljenih živalskih vrst, vedno manj živali v naravi in vedno več ljudi. Glavni razlog za izsekavane pa je seveda živinoreja. Človek ima neverjetne potrebe po prostoru za gojenje živali, hkrati pa potrebuje prostor, kjer lahko goji hrano za vse te živali.
Manj CO2 pomeni več globalnega segrevanja, khrati pa manj kisika pomeni manj ozona.
Prenaseljenost ni teorija zarote ampak kruta resnica. Preveč nas je, skupaj z vso živino in drugo industrijo pa smo enostavno preveč za ta naš ubogi planet.
Ni komentarjev:
Objavite komentar