So mešanci bolj zdravi kot čistokrvni psi?

Pravzaprav nihče ne ve točno, kdaj točno je človek udomačil psa, ocenjujejo pa, da so z nami čez 15 000 let, nekateri viri navajajo tudi 40 000 let. Mnogi zgodovinski viri kažejo na to, da bi človek težko preživel ali tako uspešno napredoval brez psa ob sebi. Pes je bil orodje za lov, vleko, varovanje, lovlenje glodalcev... Na kratko - različne pasme so nastale zaradi različnih potreb. Psi so bili skozi tisočletja, predvsem pa zadnjih nekaj stoletij, selektivno križani in vzgajani za različna vedenja, fizične lastnosti in sposobnosti. Rezultat je največja raznolikost telesne zgradbe znotraj iste vrste med živalmi sploh.

Glede na statistične podatke življenske dobe psov po pasmah lahko takoj zaključimo, da so nekatere pasme bolj zdrave, nekatere manj, kjer so doge, angleški buldogi in bernardinci vedno tisti z najmanj leti.

Če pasme ni na tej tabeli, jo morda najdete tu.
Veliko podobnih tabeli z manjšimi odstopanji tu pa tam dobimo na skoraj vsaki strani o psih na internetu. Ampak iz vseh lahko razberemo, da manjši psi živijo dlje. Tudi tabela za preračun pasjih v človeška leta je potrditev tega.

Ampak kaj pa genetska predispozicija? Ena večjih raziskav v ZDA [4](v vet. stoki so Američani med prvimi začeli voditi tosvrtne statistike in pač obstaja toliko več raziskav iz ZDA) so v 15ih letih spremljali 90 004 psov, od tega 27 254 z genskimi napakami. Od vseh psov jih je približno četrtina bila mešancev (25,2%). V spodnji tabeli so prikazane najbolj pogoste genske napake in število mešanih in število pasemskih psov, ki je to napako imelo. Tu se jasno vidi, da so pasemski psi do nekajkrat bolj nagnjeni h genskim napakam.

Podobno raziskavo so imeli v Veliki Britaniji [5] s podobnimi rezultati. Zaključili so: 

• Da so pasemski psi bolj nagnjeni h genskim napakam v povprečju do nekajkrat(nakatere bolezni bolj nekatere manj). 
• Dlje živijo majhni psi. 
• Mešani psi živjo po nekaj let več v povprečju. 
• Dlje živijo sterilizirani psi. 
• Dlje živijo psi, ki niso nagnjeni h debelosti. 

 Ampak vse skupaj je le rezultat, ki ga lahko pričakujemo ob logičnem sklepanju. Statistika je le potrditev nečesa, kar ti je lahko jasno, če imaš psa in samo opazuješ pse v okolici.

Kje tiči razlog, da so mešančki bolj zdravi kot pasemski psi?

1. Pri pasmah gre za parjenje znotraj majhnega števila psov. Tudi, če upoštevamo vse registrirane pse iste pasme na svetu, je to število še vedno premajhno število, da bi lahko potomci ostali zdravi.

2. Čistokrvni psi so bili dolga leta križani in izbirani tako, da se je gledalo neko specifično lastnost kot so dolga ušesa, potlačen gobec, ipd., medtem pa se je popolnoma ignoriralo zdravje in dolžina življenske dobe. Delna izjema so bili delovni psi, kjer se je iskalo pametne in zdrave pse. Če ste že resnično odločeni za pasemskega psa, iščite med delovnimi psmi npr. border collie.

3. Velik del težave tiči tudi v tem, da večina ljudi, ki se ukvarja z vzrejo živali, ni izobražena v pravi stroki. Verjetno se noben veterinar ne bi spravil načrtno proizvajat pasemske pse, saj se zavedajo, kaj to pomeni.

4. Pri kar nekaj pasmah pa je prihajalo v preteklosti še do geografskih omejitev pri parjenju. Danes recimo vsaj vrhunski vzreditelji skušajo najti partnerja od nekje daleč, včasih pa ljudje teh možnosti niso imeli. Najbolj znan tak primer so nemški ovčarji, ki so bili na področju Slovenije parjeni dolgo časa znotraj res zelo majhnega števila osebkov. Ljudje so pač želeli imeti to pasmo, niso pa razumeli genetike.

5. Kaj sploh pomeni pasemski pes?

Da bi lahko "proizvedel" pasemske pse z rodovnikom, potrebuješ dva starša z rodovnikom in vzrejnim dovoljenjem. Kateri psi dobijo vzrejno dovoljenje, je odvisno spet od raznih "poznavalcev" pasem, ki so seveda spet večinoma neizobraženi v stroki veterine/medicine/biologije. V Sloveniji pa večinoma dobijo dovoljenje psi tistih, ki imajo veze oz. pravzaprav skoraj vsi, ki se prijavijo.

6. Človek ne bi bil človek, če ne bi bil egoist. Eden največjih egoističnih dejanj so ravno te pasme, kjer je človek namenoma želel pridobiti na lastnostih, ki niso zdrave. Tako so npr. buldoga namenoma križali, da ima čim bolj potlačen gobec in posledično ne more dihat. Baseta so križali tako, da ima res dolga ušesa in dolg hrbet, posledično imajo reveži težave s hrbtenico in ušesi. Tudi mešanci z njimi bodo imeli enake težave, a bistveno manjše.

Sprememba pasev v zadnjih 50 letih. Očitno so psi bili nekdaj bistveno bolj zdravi.

Vsekakor pes je pes in rad te bo imel ne glede na pasmo. Reši raje enega iz zavetišča.

[1] https://www.petmd.com/dog/wellness/evr_dg_how_long_do_dogs_liv

[2] Dewey, Tanya; Bhagat, Sheetal (2002). "Canis lupus familiaris". Animal Diversity Web
[3] http://www.instituteofcaninebiology.org/blog/health-of-purebred-vs-mixed-breed-dogs-the-data
[4] T.P Bellumori, T.R. Famula, D.L. Banach.. : Prevalance of inerited disorders amongs mixed breeds and purebred dogs (27254 cases 1995-2010) 
[5] O'Neill DG¹, Church DB, McGreevy PD, Thomson PC, Brodbelt DC. ;Longevity and mortality of owned dogs in England.  The Vet Journal . 2013