Pričakovati pomoč, a sam nisi sposoben empatije?
Vsekakor je pri nas premalo storjeno za ljudi na ulici in morali bi tem ljudem omogočiti, da se lahko sami postavijo na noge. Veliko jih je pristalo na tej točki v življenju zaradi ene slabe odločitve ali pa več njih, ampak skoraj vsakemu od nas se lahko nekega dne pripeti, da pristanemo na istem.
Prosjačenje razčloveči človeka, zato se sedaj po ulicah in pred trgovinami prodaja revija "Kralji ulice", ker naj bi to bilo baje drugače. Deloma se stinjam s konceptom, v celoti pa nikakor. Nekajkrat sem revijo kupla, prebrala pa nikakor ne. Isto pa bodo rekli tudi vsi moji prijatelji. Torej...kako naj bi to bilo bolje kot prosjačenje? Kupim, ker te on na pol prosi na vstopu v trgovino, prebereš ne, torej je revija bila stiskana popolnoma brez razloga. Potegnemo črto in ugotovimo, da smo na istem kot pri prosjačenju, samo energija in papir sta bila stran vržena. Pa sploh nisem mislila o tem pisati....to mi je samo vmes ležalo na duši.
No, danes sem šla v Mercator na Parmovi, pa je spet en ta kralj ulice tam ponujal revije. Je kar vsiljivil in mi gre rahlo na živce. Včasih imam drobiž, včasih ga pa nimam. Pa mi poči in ga vprašam: "ti ješ meso?". Povedal je, da zelo rad je meso in da nikakor ne more brez njega. Vprašala sem ga, če se zaveda, kako živali mučijo za to, da pride meso v trgovino. Seveda je zelo tipsko odgovoril, da on ima dosti večje težave in da mu na kraj pameti ne pride, da bi se s tem ukvarjal.
No, to je pa zanimivo. Nekdo pričakuje pomoč od neznancev, a sam ni sposoben empatije do drugih. To sem mu tudi razložila, pa ga ni ganilo oz. mislim, da mu možgani enostavno ne dovolijo uporabljati ta del možganov.
Na tem koraku se vprašam... če bi on bil na mojem mestu, bi kupoval revijo, bi ga ganilo za takega kot je zdaj on?
Zelo verjetno ne. Si potem še vedno zasluži pomoč?
Za vse tipkarske in slovnične napake se opravičujem, včasih zaradi hitrosti trpim za disleksijo.
Prosjačenje razčloveči človeka, zato se sedaj po ulicah in pred trgovinami prodaja revija "Kralji ulice", ker naj bi to bilo baje drugače. Deloma se stinjam s konceptom, v celoti pa nikakor. Nekajkrat sem revijo kupla, prebrala pa nikakor ne. Isto pa bodo rekli tudi vsi moji prijatelji. Torej...kako naj bi to bilo bolje kot prosjačenje? Kupim, ker te on na pol prosi na vstopu v trgovino, prebereš ne, torej je revija bila stiskana popolnoma brez razloga. Potegnemo črto in ugotovimo, da smo na istem kot pri prosjačenju, samo energija in papir sta bila stran vržena. Pa sploh nisem mislila o tem pisati....to mi je samo vmes ležalo na duši.
No, danes sem šla v Mercator na Parmovi, pa je spet en ta kralj ulice tam ponujal revije. Je kar vsiljivil in mi gre rahlo na živce. Včasih imam drobiž, včasih ga pa nimam. Pa mi poči in ga vprašam: "ti ješ meso?". Povedal je, da zelo rad je meso in da nikakor ne more brez njega. Vprašala sem ga, če se zaveda, kako živali mučijo za to, da pride meso v trgovino. Seveda je zelo tipsko odgovoril, da on ima dosti večje težave in da mu na kraj pameti ne pride, da bi se s tem ukvarjal.
No, to je pa zanimivo. Nekdo pričakuje pomoč od neznancev, a sam ni sposoben empatije do drugih. To sem mu tudi razložila, pa ga ni ganilo oz. mislim, da mu možgani enostavno ne dovolijo uporabljati ta del možganov.
Na tem koraku se vprašam... če bi on bil na mojem mestu, bi kupoval revijo, bi ga ganilo za takega kot je zdaj on?
Zelo verjetno ne. Si potem še vedno zasluži pomoč?
Za vse tipkarske in slovnične napake se opravičujem, včasih zaradi hitrosti trpim za disleksijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar