Vsakodnevno jamranje
Zdaj smo že tretje ali četrto leto vegani in že od nekdaj živimo tako, da kupujemo čim manj embalaže. To vse samo po sebi zahteva kar nekaj odrekanja, ampak to ni najtežje.
Nekako sem imela občutek, da takoj za tem, ko sem jaz odkrila ta nov pravi način življenja, da mi bodo vsi okoli mene sledili. Seveda je res, da mi je ožji del družine dokaj kmalu sledil, ampak pri prijateljicah se ustavi.
Težko je, ko imaš občutek, da je vsem vseeno. Pa saj v resnici jim ni, ampak nimajo časa, energije, volje, da bi se temu posvetili ali pa enostavno ne verjamejo, da ima veganstvo smisel.
No pa vseeno...na vsake toliko posije sonce. Sodelovke mi rade povejo, kako grejo na vegansko ali vegetarijansko kosilo ali pa kako uporabljajo moje vrečke. Ravno tako pa me kdaj prijateljice presenetijo in mi povejo, da ne jejo več mesa ipd.. Pred kratkim pa sem srečala znanca, ki mi je rekel, da zaradi mene že tri mesece ne je mesa. Vsekakor mi je to polepšalo vsaj nekaj dni.
Se premika, seveda se, saj ne more biti drugače. Bojim se samo, da se premika prepočasi.
Nekako sem imela občutek, da takoj za tem, ko sem jaz odkrila ta nov pravi način življenja, da mi bodo vsi okoli mene sledili. Seveda je res, da mi je ožji del družine dokaj kmalu sledil, ampak pri prijateljicah se ustavi.
Težko je, ko imaš občutek, da je vsem vseeno. Pa saj v resnici jim ni, ampak nimajo časa, energije, volje, da bi se temu posvetili ali pa enostavno ne verjamejo, da ima veganstvo smisel.
No pa vseeno...na vsake toliko posije sonce. Sodelovke mi rade povejo, kako grejo na vegansko ali vegetarijansko kosilo ali pa kako uporabljajo moje vrečke. Ravno tako pa me kdaj prijateljice presenetijo in mi povejo, da ne jejo več mesa ipd.. Pred kratkim pa sem srečala znanca, ki mi je rekel, da zaradi mene že tri mesece ne je mesa. Vsekakor mi je to polepšalo vsaj nekaj dni.
Se premika, seveda se, saj ne more biti drugače. Bojim se samo, da se premika prepočasi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar